O župniji

ŽUPNIJA DOBRNIČ – Zavetnik SV. JURIJ, mučenec (23. 4.)

Dobrnič pražupnija od 1296.  Omemba kraja že pred Kristusovim rojstvom (Doberniche).   Cerkev v kraju je bila prvotno podružnica župnije Šentvid pri Stični. (imenovana v zapisniku za papeško desetino v Marki). Po ustnem izročilu naj bi se kraj nekdaj imenoval Sveti Jurij Pod Smreko. Stara župnijska cerkev s petimi oltarji je stala zunaj sedanjega pokopališča in je 1717 pogorela.

Obsegala je še zdajšnje župnije: Žužemberk do 1463; Šmihel pri Žužemberku, Sela pri Šumberku in delno Ajdovec.

Zapisi govore tudi o pokopališki kapeli sv. Mihaela, ki je kasneje postala zakristija sedanje cerkve. Sedanja cerkev zidana v letih 1777-1785 (župnik Tomaž Zajc), zvonik je leta 1777 zidal župnik Andrej Močilar; cerkev posvečena leta 1785.

Projektant cerkve Leopold Hofer.

Pri starem krstnem kamnu sta bila krščena misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga (1797-1868) in pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (rojen leta 1920 na Grmadi pri Trebnjem, + 2007) ter Oče Špelič (r.1927 v Šmavru.) V cerkvi je doprsni kip škofa Barage, delo akademskega kiparja Alojzija Progarja, rojenega v bližnji Mirni Peči.

Križev pot je delo slikarja Simona Ogrina iz leta 1885, v cerkvi pa najdemo tudi platno Antona Postla.

Spovednici sta narejeni po načrtih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, železna vrata pri Baragovem krstnem kamnu po načrtih arhitekta Valentinčiča, vetrolovna vrata pa po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. Orgle iz leta 1968 imajo 21 registrov: Benda, načrt za orgelsko omaro pa je delo arhitektke Erne Tomšič.

Cerkvene klopi so delo mizarja Jožeta Petka iz Dobrniča.

V letu 1938 so v Dobrniču zgradili Baragov dom, požgan 1943.

 

Prebivalci 1.470, katoličani 1.450.

 

Podružnice:

  1. Ane v Šmavru. Grajena v 17. stol.
  2. Antona Puščavnika v Dolenjih Selcih. Omenjena leta 1526.
  3. Duha v Šahovcu. Omenjena leta 1526.
  4. Povišanja sv. Križa na Liscu. Omenjena leta 1526.
  5. Matere Božje na Dobravi. Romanske ostaline, prvič omenjena leta 1526. Fragmenti freske iz 14. stol.
  6. Mavricija v Šmavru. Omenjena leta 1526. Sedaj cerkev ni primerna za bogoslužje. Zvonik obnovljen leta 2010. 2016 nov kasetni strop; nov estrih ter obnovljeni kor z novimi stopnicami.
  7. Neže v Knežji vasi. Omenjena leta 1526. Sem spada gradič Mala vas iz leta 1760, rojstna hiša misijonarja božjega služabnika I. Friderika Baraga, v rojstni stavbi sta urejeni dve spominski sobi. Baraga je začetnik pismenstva plemen Otava in Očipve (verske knjige), napisal je očipvejsko slovnico in slovar. Z etnografsko zbirko, ki jo je podaril Deželnemu muzeju v Ljubljani, in monografijo o severnoameriških Indijancih, je naš začetnik etnografije drugih ljudstev.
  8. Petra v Koritih. Omenjena leta 1526.